Davvisámegiel Biibbal 2019 (Biibbal)
1

Esekiel oaidná Hearrá hearvásvuođa

111,1 Kebarjoga Eufrateanu kanála. Dan gáttis lei Tel Aviva gávpot, gos dolvojuvvon judealaččat ásse.Lei golbmalogát jahki, njealját mánu viđát beaivi, go mun ledjen dolvojuvvon olbmuid gaskkas Kebarjoga gáttis. Dalle albmi rahpasii ja mun oidnen Ipmila oainnáhusaid. 2

1,2
2 Gon 24,15
1,2 gonagas Jojakina … viđát jahki 597 o.Kr. Seammá áigge go profehta Esekiel bođii Babylonii.Lei mánu viđát beaivi, gonagas Jojakina fáŋgavuođa viđát jahki. 3
1,3
3,22
8,1
33,22
37,1
40,1
Dalle bođii Hearrá sátni báhppa Esekielii, Busi bárdnái, Kaldea eatnamis Kebarjoga gáttis. Doppe su guoskkahii Hearrá giehta.

4

1,4
2 Mos 13,21
Sál 18,11
97,3
Dán mun oidnen: Davvin bođii riđđu ja stuorra balva mii njivžžui dola, ja čuovga báittii dan birra. Ja siskkimusas, gasku dola, šealggui juoga mii lei oaidnit dego vilges golli. 5
1,5
10,9eč
Alm 4,6–8
1,5 heakkalačča hámit almmálaš sivdnádusat mat guddet Hearrá gonagastruvnnu. Vrd. kap. 10; 2 Mos 25,18eč, ▶ kerubat.Siskkimusas oidnojedje njealji heakkalačča hámit. Dat ledje oaidnit dákkárat: Dain lei olbmo hápmi, 6muhto iešguđesge ledje njeallje ámadaju ja njeallje soajá. 7Daid juolggit ledje njuolgadat, ja daid juolgelábit ledje dego gálbbeguohpirat mat šealggáhalle dego šelges veaiki. 8Soajáid vuolde dain ledje olbmogieđat njealji guvlui. Buot njealljásis lei ámadadju ja soaját, 9ja daid soaját ledje lávgalaga. Dat eai jorggihan manadettiin, juohkehaš manai njuolga ovddos. 10Dákkárat ledje daid ámadajut: Daid ámadadju lei dego olbmo ámadadju, muhto olgeš bealde lei ledjona ámadadju ja gurut bealde vuovssá ámadadju, ja buot njealljásis lei vel goaskima ámadadju. 11Guđege heakkalaččas ledje guokte soajá badjin leabbut, nu ahte dat guoskkahedje nuppiid soajáid, ja guvttiin soajáin dat gokče rupmaša. 121,12 vuoigŋa sáhttá maid jorgaluvvot “biegga”.Juohkehaš manai njuolga ámadajus guvlui, dohko gosa vuoigŋa dáhtui daid mannat, eaige dat jorggihan manadettiin. 13Daid heakkalaččaid gaskkas oidnojedje dego buolli hilat, dat njuršo spáidariid láhkái heakkalaččaid gaskkas. Dolla báittii, ja dolas vulge álddagasat. 14Heakkalaččat šuvggihedje ovddos maŋás dego álddagasat.

15Go mun geahčadin heakkalaččaid, de mun oidnen juohkehačča bálddas jorri mii guoskkai eatnamii. 16

1,16
10,9eč
Buot njeallje jorri ledje ovttaláganat, ja dat leđgo dego dat livčče duddjojuvvon krysolihtas. Dat orro leamen dahkkojuvvon nu ahte jorrit ledje ruossalassii siskálagaid. 17Heakkalaččat manne njealji guvlui, eaige jorrit dárbbašan jorggihit. 18Jorriin ledje njeallje gierdooasi, ja gierdoosiin ledje dievva čalmmit. 19Go heakkalaččat manne, de jorritge manne daid bálddas, ja go dat loktanedje eatnamis, de loktanedje jorritge. 20
1,20
10,17
Heakkalaččat manne gosa vuoigŋa doalvvui daid, ja jorrit loktanedje oktanaga daiguin, dainna go heakkalaččaid vuoigŋa lei jorriin. 21Go heakkalaččat manne, de manne datge. Go dat orro, de orro jorritge, ja go dat loktanedje eatnamis, de loktanedje jorritge oktanaga daiguin, dainna go heakkalaččaid vuoigŋa lei jorriin.

221,22 gomuvuohta almmi gomuvuohta man badjel lea Ipmila truvdnu, vrd. v. 26; 10,1.Heakkalaččaid oaivvi bajábealde lei dego gomuvuohta. Das lei balddihahtti báitin dego jieŋa báitin, ja gomuvuohta lei lebbejuvvon daid oivviid bajábeallái. 23Gomuvuođa vuolde dat geaigguhedje soajáid, nu ahte dat guoskkahedje nuppiid soajáid, ja guvttiin soajáin dat gokče iežaset rupmaša. 24Mun gullen daid soajáid šuva. Go dat lihkadedje, de dat lei nugo stuorra čáziid šávva, dego Buotveagalačča jietna, daid márra lei dego soahteveaga šlápma. Go dat orustedje, de dat luite soajáideaset. 25Gomuvuođa bajábealde, daid oivviid badjelis, gullui jupma. 26

1,26
2 Mos 24,10
Alm 4,2eč
Daid oivviid badjelis lei juoga mii sulastahtii safira. Dat lei truvnnu láhkásaš. Buot alimuččas, dan alde mii lei truvnnu láhkásaš, čohkkái muhtin gii lei olbmo hápmásaš. 27Das mii orui leamen su alimat ja das bajás guvlui, mun oidnen leađgumin dego vilges golli, dat orui leamen dego dollariekkis, ja das mii orui leamen su alimat ja das vulos guvlui, mun oidnen juoidá mii lei dego dolla. Čuovga báittii su birra. 28
1,28
8,4
43,3
Dan 8,17č
Báitin su birra lei nugo dávgi mii oidno balvvain arvebeaivvi.

Dakkár lei oaidnit Hearrá hearvásvuohta. Go mun oidnen dan, de mun gahččen gopmut. Ja mun gullen soapmása sárdnumin.